Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2025
Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

kulturaglasbaNiko HouškaSlovena VoicesPlečnik in a-cappella

Kulturni utrinki

Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

VEČ ...|27. 6. 2025
Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaSlovena VoicesPlečnik in a-cappella

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 9. 2024
Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Letošnji cikel nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška.

Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Letošnji cikel nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška.

kulturaglasbaNiko HouškaPlečnik in A-Cappella

Kulturni utrinki

Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Letošnji cikel nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška.

VEČ ...|23. 9. 2024
Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Letošnji cikel nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška.

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaPlečnik in A-Cappella

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 10. 2023
Plečnik in A-Cappella koncert KoZ Glasbene Matice, Šiška (5.10.) - Umrl je Avgust Ipavec

Plečnik in A-Cappella koncert KoZ Glasbene Matice, Šiška (5.10.) - Umrl je Avgust Ipavec

kulturaglasbaPlečnik in A-CappellaNiko HouškaAvgust IpavecKomorni zbor Glasbene matice Ljubljana

Kulturni utrinki

Plečnik in A-Cappella koncert KoZ Glasbene Matice, Šiška (5.10.) - Umrl je Avgust Ipavec
VEČ ...|5. 10. 2023
Plečnik in A-Cappella koncert KoZ Glasbene Matice, Šiška (5.10.) - Umrl je Avgust Ipavec

Jože Bartolj

kulturaglasbaPlečnik in A-CappellaNiko HouškaAvgust IpavecKomorni zbor Glasbene matice Ljubljana

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 9. 2023
Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

kulturaglasbaPlečnik in A-CappellaNiko Houška

Kulturni utrinki

Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella
VEČ ...|19. 9. 2023
Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

Jože Bartolj

kulturaglasbaPlečnik in A-CappellaNiko Houška

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 9. 2022
Niko Houška o ciklu Plečnikin A-Cappella 2022

Niko Houška o ciklu Plečnikin A-Cappella 2022

kulturaglasbaNiko HouškaPlečnik in A-capella

Kulturni utrinki

Niko Houška o ciklu Plečnikin A-Cappella 2022
VEČ ...|2. 9. 2022
Niko Houška o ciklu Plečnikin A-Cappella 2022

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaPlečnik in A-capella

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 9. 2021
Niko Houška o ciklu Plečnik A - Cappella

Niko Houška o ciklu Plečnik A - Cappella

kulturaglasbaPlečnik A cappellaNiko Houška

Kulturni utrinki

Niko Houška o ciklu Plečnik A - Cappella
VEČ ...|2. 9. 2021
Niko Houška o ciklu Plečnik A - Cappella

Jože Bartolj

kulturaglasbaPlečnik A cappellaNiko Houška

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 9. 2020
Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik A Cappella

Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik A Cappella

kulturaNiko Houška

Kulturni utrinki

Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik A Cappella
VEČ ...|10. 9. 2020
Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik A Cappella

Jože Bartolj

kulturaNiko Houška

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 10. 2019
O prihajajočem festivalu Cellofest Niko Houška

Med 15. in 25. oktobrom 2019 bo v Ljubljani potekal tretji festival CELLOFEST LJUBLJANA. To je tematski glasbeni festival, ki ga sestavljata dva dela: cikel koncertov ter delavnice in seminarji z vrhunskimi domačimi in tujimi pedagogi.

O prihajajočem festivalu Cellofest Niko Houška

Med 15. in 25. oktobrom 2019 bo v Ljubljani potekal tretji festival CELLOFEST LJUBLJANA. To je tematski glasbeni festival, ki ga sestavljata dva dela: cikel koncertov ter delavnice in seminarji z vrhunskimi domačimi in tujimi pedagogi.

kulturacellofestNiko Houška

Kulturni utrinki

O prihajajočem festivalu Cellofest Niko Houška
Med 15. in 25. oktobrom 2019 bo v Ljubljani potekal tretji festival CELLOFEST LJUBLJANA. To je tematski glasbeni festival, ki ga sestavljata dva dela: cikel koncertov ter delavnice in seminarji z vrhunskimi domačimi in tujimi pedagogi.
VEČ ...|10. 10. 2019
O prihajajočem festivalu Cellofest Niko Houška
Med 15. in 25. oktobrom 2019 bo v Ljubljani potekal tretji festival CELLOFEST LJUBLJANA. To je tematski glasbeni festival, ki ga sestavljata dva dela: cikel koncertov ter delavnice in seminarji z vrhunskimi domačimi in tujimi pedagogi.

Jože Bartolj

kulturacellofestNiko Houška

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 6. 2025
Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|20. 6. 2025
Globoko vesolje južnega neba - Tone Špenko

Gostili smo amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki nas je popeljal v Afriko, natančneje Namibijo, kjer je 10 dni brskal po globokem vesolju južnega neba na Astrofarmi Tivoli.

Globoko vesolje južnega neba - Tone Špenko

Gostili smo amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki nas je popeljal v Afriko, natančneje Namibijo, kjer je 10 dni brskal po globokem vesolju južnega neba na Astrofarmi Tivoli.

Blaž Lesnik

vesoljenočno nebojužno neboNamibijanarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2025
Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaSlovena VoicesPlečnik in a-cappella

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Spominjamo se

VEČ ...|27. 6. 2025
Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

s. Meta Potočnik

rehabilitacijamožganinesreče